Nikoli ni prezgodaj ali prepozno. Vendar velja: čim prej, tem bolje. Zajamčeno rento lahko sklenete kadarkoli. Danes, ali šele ob upokojitvi (v tem primeru z vplačilom enkratne premije in takojšnjim začetkom izplačevanja mesečne rente).
Starejši, kot smo, hitreje nam teče čas. Če smo v svojem aktivnem delovnem obdobju, si ponavadi težko predstavljamo, kakšen bo naš vsakdan čez deset ali dvajset let. Tudi mnogi, ki že uživajo svojo pokojnino, si pogosto zatiskajo oči pred nekaterimi dejstvi:
- ob upokojitvi se naši prihodki zmanjšajo tudi za tretjino ali več; pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, si lahko zagotovijo polno finančno varnost v pokoju le z lastnim zavarovanjem;
- Povprečna starostna pokojnina v Sloveniji je v decembru 2013 znašala 616 EUR, povprečna invalidska pokojnina 476 EUR, povprečna družinska in vdovska pokojnina pa 388 EUR. Povprečne pokojnine padajo že od leta 2010. Vir podatkov: www.zpiz.si
- Razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo v Sloveniji od leta 2000 vztrajno nakazuje nižanje pokojnin v razmerju do plač. Leta 2000 je povprečna pokojnina dosegla 68,1% plače; povprečna starostna pokojnina je dosegla 75,3%, povprečna invalidska 61,1%, povprečna družinska pa 53,0% plače. V letu 2009 se je to razmerje pri povprečni pokojnini znižalo na 61,3% plače, pri povprečni starostni pokojnini na 66,6%, pri povprečni invalidski na 53,4%, pri povprečni družinski pokojnini pa na 46,0%. V decembru 2013 pa je povprečna starostna pokojnina dosegla le še 61,2% povprečne decemberske neto plače, povprečna invalidska pokojnina 47,3%, povprečna družinska pa le 38,5% povprečne decemberske plače v Sloveniji. Povprečna decemberska neto plača v Sloveniji je v letih od 2009 do 2013 zrasla povprečno za 1,3% letno, pri čemer največ v letu 2010, kasneje pa znatno manj. Vir: www.zpiz.si in www.stat.si.
Ali lahko obdržite takšen življenjski standard, kot ga imate, ali si ga želite ohraniti tudi v obdobju po upokojitvi? Zagotoviti finančno varnost in preskrbljenost v tretjem življenjskem obdobju postaja čedalje pomembnejši cilj za vsakogar.
Z našimi rentnimi in pokojninskimi zavarovanji z zajamčenim donosom in udeležbo v presežku ter zagotovljeno višino rente skrbimo za varnejšo prihodnost naših zavarovalcev, saj omogočajo zapolnitev prihodkovne vrzeli, ki nastopi po upokojitvi.
Zajamčena renta je rentno zavarovanje zavarovalnice Wiener Städtische, ki predstavlja optimalno dopolnitev vašega osnovnega socialnega pokojninskega zavarovanja. Z njim zapolnite pričakovano prihodkovno vrzel po upokojitvi in se tako zaščitite pred finančnimi skrbmi v vašem tretjem življenjskem obdobju.
Že ob sklenitvi zavarovanja dogovorite zajamčeno višino mesečne rente, udeležba pri dobičku pa se pripisuje tudi v času izplačevanja rente.
Vašo starost lahko tako brezskrbno uživate in ste finančno svobodni, na kratko, na vašo prihodnost lahko gledate optimistično.
Zgibanka Zajamčena Renta
Najprimernejši čas sklenitve
Oprostitev plačevanja premij v primeru bolezni ali nezgode
Če zavarovalec, ki je hkrati tudi zavarovanec, zaradi bolezni ali nezgode postane popolnoma delovno nesposoben, prevzame zavarovalnica od 43. dne dalje plačevanje premij za čas trajanja neprekinjene nezmožnosti za delo.
Dodatno nezgodno zavarovanje
K osnovnemu zavarovanju s konstantno zavarovalno vsoto je možno skleniti dodatno zavarovanje za:
Nezgodno smrt
- Če zavarovanec umre zaradi posledic nezgode, se upravičencu izplača dogovorjena zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti.
- Zavarovalna vsota za nezgodno smrt je enaka kot zavarovalna vsota za življenjsko zavarovanje.
- Možno je skleniti tudi dva- ali trikratnik osnovne zavarovalne vsote.
Trajno invalidnost zaradi nezgode
- V primeru, da nezgoda povzroči delno ali popolno invalidnost zavarovanca, zavarovalnica izplača zavarovalnino, ki ustreza stopnji nastale invalidnosti.
- Če skupni odstotek invalidnosti znaša več kot 50%, se za vsak odstotek invalidnosti nad 50% prizna dvakratni odstotek zneska za izračun zavarovalnine.
- V primeru 100% invalidnosti se izplača 150% osnovne zavarovalne vsote za trajno invalidnost zaradi nezgode.
- Zavarovalna vsota za nezgodno smrt je enaka kot zavarovalna vsota za življenjsko zavarovanje.
- Možno je skleniti tudi dva- ali trikratnik osnovne zavarovalne vsote.
Dodatno zavarovanje za hude bolezni z izplačilom kapitala
Zavarovalec, ki je hkrati tudi zavarovanec lahko poleg osnovnega življenjskega zavarovanja, sklene še dodatno zavarovanje za primer nastanka ene izmed 18 hudih bolezni, za zavarovalno vsoto od najmanj 1.000 EUR do največ 100.000 EUR. Dogovorjena dodatna zavarovalna vsota se izplača samo v primeru nastopa ene izmed v pogojih določenih hudih bolezni, kot so:
- rakasta obolenja, ki ogrožajo življenje,
- srčni infarkt,
- možganska kap,
- žilni obvod (by-pass) koronarnih arterij,
- kronična ledvična odpoved,
- presaditev organa ali organov,
- ohromelost (paraliza),
- slepota,
- operacija aorte,
- operacija srčnih zaklopk,
- Multipla skleroza,
- napredujoča demenca (Alzheimerjeva bolezen),
- Parkinsonova bolezen,
- izguba okončin,
- koma,
- benigni možganski tumor in
- hude bolezni zaradi ugriza kopa (pomladno-poletni meningoencefalitis in Lymska bolezen).
Izplačevanje rente
Začetek izplačevanja rente je mogoče izbrati poljubno, na primer ob upokojitvi. Če se odločite za predčasno ali kasnejšo upokojitev, vam začetek izplačevanja rente prilagodimo vašim zahtevam.
Rento lahko prejemate doživljenjsko z garantiranimi izplačilom 10 let.
V primeru smrti zavarovanca v času izplačevanja rente, pa je zagotovljeno izplačilo rent do poteka garantiranega 10 letnega obdobja izplačevanja rente. Upravičenec lahko zahteva tudi enkratno izplačilo teh rent.
Obdavčitev rentnih zavarovanj
Davek od prometa zavarovalnih poslov
Po Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov se davka od zavarovalnih poslov ne plačuje od življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalno razmerje ni krajše od dobe desetih let.
Davek od dohodka iz življenjskega zavarovanja
Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom. Vrednost vplačila se v primeru obročnih vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil. Če izplačilo ni prejeto v enkratnem znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Če celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil v pogodbi o življenjskem zavarovanju ni določeno, se kot celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu v Sloveniji in sicer kot povprečje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu moškega in ženske. (86. člen ZDoh-2).
Dohodek iz življenjskega zavarovanja v skladu z Zakonom o dohodnini ni obdavčen v primeru:
- doživetja, če sta zavarovalec in upravičenec ista oseba ter zavarovalna doba ni krajša od 10-ih let,
- smrti zavarovane osebe.
ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA
Začni postopek sklenitve zavarovanja
Dokument s ključnimi informacijami
Ta dokument s ključnimi informacijami zajema bistvene informacije o tem naložbenem produktu. Dokument ni tržno gradivo. Te informacije so predpisane z zakonom, da se lahko seznanite z naravo, tveganji, stroški in možnimi dobički in izgubami pri tem produktu. Prav tako vam lahko pomagajo pri primerjavi z drugimi produkti. Pretekli dokumenti →
