Življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja

Če zavarovalec, ki je hkrati tudi zavarovanec, zaradi bolezni ali nezgode postane popolnoma delovno nesposoben, prevzame zavarovalnica od 43. dne dalje plačevanje premij za čas trajanja neprekinjene nezmožnosti za delo.

Je zavarovanje kjer se v primeru smrti zavarovane osebe v času trajanja zavarovanja izplača dogovorjena dodatna zavarovalna vsota za primer smrti.

Prednosti:

• visoko zavarovalno kritje;
• dodatna zagotovitev finančne varnosti družine ob nepredvidenih dogodkih;
• zavarovanje bančnega posojila ter
• možnost zavarovanja dveh oseb z eno polico.

Z isto zavarovalno pogodbo sta lahko za primer smrti zavarovani dve osebi. V primeru smrti zavarovanca iz osnovne police ima drugi zavarovanec možnost, da nadaljuje to dodatno zavarovanje kot samostojno zavarovanje za primer smrti do njegovega poteka in do višine zavarovalne vsote.

K osnovnemu zavarovanju s konstantno zavarovalno vsoto je možno skleniti dodatno zavarovanje za:

Nezgodno smrt

• Če zavarovanec umre zaradi posledic nezgode, se upravičencu izplača dogovorjena zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti.
• Zavarovalna vsota za nezgodno smrt je enaka kot zavarovalna vsota za življenjsko zavarovanje.
• Možno je skleniti tudi dva- ali trikratnik osnovne zavarovalne vsote.

Trajno invalidnost zaradi nezgode

• V primeru, da nezgoda povzroči delno ali popolno invalidnost zavarovanca, zavarovalnica izplača zavarovalnino, ki ustreza stopnji nastale invalidnosti.
• Če skupni odstotek invalidnosti znaša več kot 50%, se za vsak odstotek invalidnosti nad 50% prizna dvakratni odstotek zneska za izračun zavarovalnine.
• V primeru 100% invalidnosti se izplača 150% osnovne zavarovalne vsote za trajno invalidnost zaradi nezgode.
• Zavarovalna vsota za nezgodno smrt je enaka kot zavarovalna vsota za življenjsko zavarovanje.
• Možno je skleniti tudi dva- ali trikratnik osnovne zavarovalne vsote.

Zavarovalec, ki je hkrati tudi zavarovanec lahko poleg osnovnega življenjskega zavarovanja, sklene še dodatno zavarovanje za primer nastanka ene izmed 18 hudih bolezni, za zavarovalno vsoto od najmanj 1.000 EUR do največ 100.000 EUR. Dogovorjena dodatna zavarovalna vsota se izplača samo v primeru nastopa ene izmed v pogojih določenih hudih bolezni, kot so:

• rakasta obolenja, ki ogrožajo življenje,
• srčni infarkt,
• možganska kap,
• žilni obvod (by-pass) koronarnih arterij,
• kronična ledvična odpoved,
• presaditev organa ali organov,
• ohromelost (paraliza),
• slepota,
• operacija aorte,
• operacija srčnih zaklopk,
• Multipla skleroza,
• napredujoča demenca (Alzheimerjeva bolezen),
• Parkinsonova bolezen,
• izguba okončin,
• koma,
• benigni možganski tumor in
• hude bolezni zaradi ugriza kopa (pomladno-poletni meningoencefalitis in Lymska bolezen).

Zavarovalec lahko ob doživetju namesto izplačila v enkratnem znesku izbere izplačevanje rente.

Določite lahko poljuben začetek izplačevanja rente, ne glede na upokojitveno starost. Če želite prejemati rento od dneva upokojitve, je mogoče dogovoriti tudi kasnejši datum začetka izplačevanja rente.

Rento prejemate doživljenjsko z garantiranimi izplačilom 10 let.

V primeru smrti zavarovanca v času izplačevanja rente, pa je zagotovljeno izplačilo rent do poteka garantiranega 10 letnega obdobja izplačevanja rente. Upravičenec lahko zahteva tudi enkratno izplačilo teh rent.

Davek od prometa zavarovalnih poslov

Po Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov se davka od zavarovalnih poslov ne plačuje od premije osebnih zavarovanj, pri katerih zavarovalno razmerje ni krajše od desetih let.

Davek od dohodka iz življenjskega zavarovanja

Dohodek iz življenjskega zavarovanja v skladu z Zakonom o dohodnini ni obdavčen v primeru:

• doživetja, če sta zavarovalec in upravičenec ista oseba ter zavarovalna doba ni krajša od 10-ih let,
• smrti zavarovane osebe.